Novice

Društvo slovenskih literarnih kritikov : kritike in recenzije

http://www.dslk.si/index.php/novice  

Društvo slovenskih literarnih kritikov vabi k prijavi besedil za nagrado kritiška ost 2026

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. junij ― Društvo slovenskih literarnih kritikov vse literarne kritike in literarne kritičarke vabi, da svoja kritiška besedila predlagajo za nagrado kritiška ost 2026, nagrado za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta. Namen nagrade je: - nagraditi strokovno in ustvarjalno najbolj izstopajoče literarnokritiško besedilo preteklega leta,- spodbujati razvoj literarne kritike v slovenskih medijih,- opozarjati na vlogo in pomen literarne kritike pri presojanju kakovosti literarnih besedil, ki so izšla v preteklem koledarskem letu,- prispevati k večji vidnosti in pomenu literarne kritike v širši javnosti, saj ima literarna kritika ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega in literarnega diskurza. Besedila bo presojala tričlanska žirija iz vrst članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov. V presojo žirije so lahko sprejeta literarnokritiška besedila, ki so bila predhodno objavljena v tiskanem ali spletnem mediju in se posvečajo posameznemu literarnemu delu ali omejeni skupini literarnih del. Besedila morajo biti prvič objavljena v letu 2025 in morajo biti najprej objavljena v slovenskem jeziku. Besedila v izbirni postopek predlagajo njihovi avtorji; posamezen prijavitelj lahko prijavi do dve besedili. Komisija za nagrado lahko v izbirni postopek tudi sama predlaga besedila na podlagi svoje presoje literarnokritiških besedil, objavljenih v preteklem letu.   Svoje kritiške tekste lahko literarne kritičarke in literarni kritiki prijavijo do vključno 12. julija 2026. Besedila v formatu .doc naj bodo poslana elektronsko na naslov društva literarni.kritiki@gmail.com z zadevo Prijava besedil za nagrado kritiška ost. Besedila naj bodo opremljena s podatkom o publikaciji, v kateri so bila objavljena, in podatkom o datumu prve objave.   Žirija bo pri ocenjevanju besedil upoštevala njihovo kakovost, strokovnost in relevantnost, temeljitost obravnave in stilistično dovršenost. Morebitna vprašanja lahko prav tako naslovite na e-mail literarni.kritiki@gm
Nagrado kritiško sito 2026 je osvojil roman Kresničevje

Nagrado kritiško sito 2026 je osvojil roman Kresničevje

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. junij ― Društvo slovenskih literarnih kritikov je v petek, 29. maja 2026, v Parku Sveta Evrope (v okviru Sejma na zraku, ki ga prireja Ljubljana, Unescovo mesto literature) podelilo že petnajsto kritiško sito, nagrado za najboljše slovensko leposlovno delo preteklega leta po izboru literarnih kritikov. Po kritiškem pretresanju v dveh krogih glasovanja so člani in članice društva nagrado podelili romanu Kresničevje avtorice Ajde Bračič, ki je izšel pri založbi LUD Literatura.     Za nagrado kritiško sito so bili letos nominirani še delo Nemogoče avtorice Nine Dragičević (založba Beletrina), roman Dohtar in Povodni mož avtorja Aljoše Harlamova (založba Goga), pesniška zbirka Tuja mehkoba avtorice Natalije Milovanović (Center za slovensko književnost) in pesniška zbirka V drevo avtorice Ane Pepelnik (založba LUD Šerpa). O nagrajenem delu je letos odločal kritiški forum v sestavi Gašper Stražišar, Aljaž Koprivnikar, Aleksandra Gačić, Urban Leskovar, Goran Dekleva, Eva Ule, Diana Pungeršič, Miša Gams, Manja Žugman, Robert Kuret, Sanja Podržaj, Leonora Flis, Silvija Žnidar, Tanja Petrič, Jernej Županič in Anja Zidar.
Znane so nominacije za nagrado kritiško sito 2026

Znane so nominacije za nagrado kritiško sito 2026

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 28. april ― Tudi letos člani in članice Društva slovenskih literarnih kritikov izbirajo najboljše izvirno slovensko leposlovno delo lanskega leta.  Po prvem krogu glasovanja so na situ ostala naslednja dela: - Ajda Bračič: Kresničevje (založba LUD Literatura) - Nina Dragičević: Nemogoče (založba Beletrina) - Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož (založba Goga) - Natalija Milovanović: Tuja mehkoba (Center za slovensko književnost) - Ana Pepelnik: V drevo (založba LUD Šerpa) Vsem nominirancem in nominirankam iskreno čestitamo! Zmagovalno delo bomo razglasili v petek, 29. maja 2026, na Sejmu na zraku, ki ga organizira Ljubljana, Unescovo mesto literature.
Prejemnik prve nagrade kritiška ost je Matjaž Zorec

Prejemnik prve nagrade kritiška ost je Matjaž Zorec

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 19. november 2025 ― V torek, 18. novembra 2025, je Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo prvo nagrado kritiška ost za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta. Prvi prejemnik nagrade je Matjaž Zorec za besedilo Kaj zmore jezik (kritika pesniške zbirke Jesenožki Andreje Štepec, objavljena v reviji Literatura št. 401/402).   Avtor fotografije: Matej Pušnik   Tričlanska žirija v sestavi Robert Kuret (predsednik), Sanja Podržaj in Majda Travnik je v utemeljitvi zapisala: »Zorčeva kritika je pravzaprav metakritika, saj pretresa same koordinate kritiškega pisanja in recepcije poezije v slovenskem prostoru ter se s tem nevidnim okvirom v svojem besedilu spusti v odprt spopad. Šele v tem spopadu s pesniško-kritiško inercijo, ki čaka vsakega, ki odpre nov dokument z namenom kritiškega vrednotenja, Zorec osvobaja tudi sam kritiški diskurz. Ravno s tem uveljavlja svoj prepoznaven avtorski slog, ki se izraža tudi skozi jasno pozicioniranost, in poezijo Andreje Štepec razume tudi kot način odpora proti eshatologiji »zrelega pesniškega subjekta«; njegova kritika pri tem uspe zgostiti živ pogovorni jezik s teoretsko mislijo, literarno delo Andreje Štepec pa misli v njegovem konkretnem prostoru in času ter razbira zgodovinsko sled načinov prisvajanja in razumevanja literature. Zaradi vseh teh in še drugih lastnosti menimo, da si Matjaž Zorec zasluži prvo kritiško ost.« Avtorju zmagovalnega besedila iskreno čestitamo!  

Društvo slovenskih literarnih kritikov vabi k oddaji predlogov za nagrado kritiška ost

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 28. maj 2025 ― Društvo slovenskih literarnih kritikov vse literarne kritike in literarne kritičarke vabi, da svoja kritiška besedila predlagajo za novo nagrado kritiška ost, nagrado za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta.   Namen nagrade je: - nagraditi strokovno in ustvarjalno najbolj izstopajoče literarnokritiško besedilo preteklega leta, - spodbujati razvoj literarne kritike v slovenskih medijih, - opozarjati na vlogo in pomen literarne kritike pri presojanju kakovosti literarnih besedil, ki so izšla v preteklem koledarskem letu,- prispevati k večji vidnosti in pomenu literarne kritike v širši javnosti, saj ima literarna kritika ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega in literarnega diskurza.   Besedila bo presojala tričlanska žirija iz vrst članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov. V presojo žirije so lahko sprejeta literarnokritiška besedila, ki so bila predhodno objavljena v tiskanem ali spletnem mediju in se posvečajo posameznemu literarnemu delu ali omejeni skupini literarnih del. Besedila morajo biti prvič objavljena v letu 2024 in morajo biti najprej objavljena v slovenskem jeziku. Besedila v izbirni postopek predlagajo njihovi avtorji; posamezen prijavitelj lahko prijavi do dve besedili. Komisija za nagrado lahko v izbirni postopek tudi sama predlaga besedila na podlagi svoje presoje literarnokritiških besedil, objavljenih v preteklem letu.   Svoje kritiške tekste lahko literarne kritičarke in literarni kritiki prijavijo do vključno 30. junija 2025. Besedila v formatu .doc naj bodo poslana elektronsko na naslov društva literarni.kritiki@gmail.com z zadevo Prijava besedil za nagrado kritiška ost. Besedila naj bodo opremljena s podatkom o publikaciji, v kateri so bila objavljena, in podatkom o datumu prve objave.   Žirija bo pri ocenjevanju besedil upoštevala njihovo kakovost, strokovnost in relevantnost, temeljitost obravnave in stilistično dovršenost. Javna razglasitev nagrajenega besedila bo potekala v novembru 2025 v
Nagrado kritiško sito 2025 je osvojila zbirka kratke proze Steklene stene

Nagrado kritiško sito 2025 je osvojila zbirka kratke proze Steklene stene

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 17. maj 2025 ― Društvo slovenskih literarnih kritikov je v soboto, 17. maja 2025, v parku Zvezda (v okviru Sejma na zraku, ki ga prireja Ljubljana, Unescovo mesto literature) podelilo že štirinajsto kritiško sito, nagrado za najboljše slovensko leposlovno delo preteklega leta po izboru literarnih kritikov. Po kritiškem pretresanju v dveh krogih glasovanja so člani in članice društva nagrado podelili zbirki kratke proze Steklene stene avtorice Ane Svetel, ki je izšla pri založbi Beletrina.     Za nagrado kritiško sito so bili letos nominirani še roman Onečejevalec avtorja Kazimirja Kolarja (založba Goga), esejistično delo Po vsej sili živ avtorice Nataše Kramberger (založba Goga), esejistično delo Živalsko mesto avtorice Mance G. Renko (založba No! Press), pesniška zbirka Žalostinke za okroglo Zemljo pesnika Petra Semoliča (založba LUD Literatura) in pa roman September avtorice Ane Schnabl (založba Beletrina). O nagrajenem delu je letos odločal kritiški forum v sestavi Aljaž Koprivnikar, Miša Gams, Leonora Flis, Gašper Stražišar, Aleksandra Gačić, Sanja Podržaj, Manja Žugman, Silvija Žnidar, Matej Bogataj, Jernej Županič, Barbara Leban, Goran Dekleva, Majda Travnik, Martin Justin, Tina Bilban, Eva Ule, Anja Zidar in Robert Kuret.  

Program 8. mednarodnega kritiškega simpozija Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 5. december 2021 ― 9.–10. december 2021, Društvo slovenskih pisateljev in Trubarjeva hiša literature https://umetnostkritike.com/   Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, v organizaciji Društva slovenskih literarnih kritikov ter v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature in Društvom slovenskih pisateljev, je že tradicionalno srečanje mednarodnih in slovenskih kritičark ter kritikov, ki bo v letošnjem letu med 9. in 10. decembrom osrednjo pozornost namenilo vprašanju: Kdo je kritik? Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela - predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja.   PROGRAM:   9. 12. 2021 – Društvo slovenskih pisateljev   16:00 Okrogla miza: O trendih sodobne slovenske literature in spremljajoče kritike. Sodelujejo: Anja Banko, Petra Koršič, Robert Kuret in Muanis Sinanović 18:00 Otvoritev: srečanje slovenskih literarnih kritikov in gostov simpozija   10. 12. 2021 – Trubarjeva hiša literature   Predstavitev prispevkov: 15:00 Anja Banko: Položaj slovenske kritičarke v slovenskem prostoru 15:30 Muanis Sinanović: Kdo je kritik? 16:00 Marko Pogačar: Avtor kot kritik 16.30 Petra Koršič: Pisanje kritike je etično dejanje ali moralna in estetska dolžnost kritike 17:00 Robert Kuret: Kritelatura ali kje je kritik? 17:30 Pogovor s Andreasom Unterwegerjem in Tomom Bresemannom: Kdo je kritik v nemško govorečem prostoru? 18:00 Debata: O stanju kritiškega poklica v nacionalnih okvirih in izven njih     Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer  Vsebinska

8. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 27. september 2021 ― 8. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?   Ljubljana, 9.–11. 12. 2021  Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov    Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo  je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot  kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med  analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem  položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela.  Predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja.  Že nekaj časa se tudi zdi, da je kritik v našem kulturnem prostoru zgolj prehodni poklic,  namenjen večinoma študentom ali posameznikom, ki čakajo na drugo in bolje plačano delo.  Kako se v tem kontekstu sploh oblikujejo kritikova merila za vrednotenje sodobnih  umetniških del? Je kritikovo delo podvrženo subjektivizmu ali pa je vključeno v širšo  družbeno refleksijo oz. vsaj samorefleksijo lastne stroke? Ali kritik nastopa zgolj kot on sam  ali kot predstavnik neke izoblikovane skupnosti? Kdaj je kritik, pravi kritik?   Mednarodni simpozij Umetnost kritike bo v letu 2021 posvečen aktivnemu premisleku in  iskanju odgovora na vprašanje Kdo je kritik?. V sklopu dveh podtem – Žanr kritike – kritika  žanra in Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih (v povezavi s predsedovanjem EU  in predstavitve na Frankfurtu 2022) – bodo mednarodni udeleženci simpozija v prispevkih in  diskusijah poskušali poiskati odgovore na pereče vprašanje kulturnega novinarstva, poklicnega in priložnostnega kritištva ter raziskovali možnost revijalnih in kritiških objav refleksije  slovenske književnosti v tujih jezikih in vlogo kritike prevode literature v posamezni državi.    POZIV: Slovenske kritičarke in kritike prijazno vabimo k prijavi na mednarodni

7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2020 ― mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020:  Kaj je kritika? Ljubljana, 3. 12. – 4. 12. 2020 Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov   V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike? Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske knjiž

Minimalni honorar za kritiko v subvencioniranih publikacijah

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 4. november 2019 ― Na Javno agencijo za knjigo smo v začetku jeseni usmerili prošnjo o razmisleku o minimalnem honorarju za kritiške objave v publikacijah, ki jih subvencionira tudi JAK. Po zgledu minimalnih honorarjev na avtorsko polo v primeru avtorjev in prevajalcev smo predlagali, da bi minimalni honorar znašal 150 evrov bruto na kritiko, in sicer ne glede na njeno dolžino; priprave za pisanje 3000 znakov dolge kritike niso nič manjše kot v primeru 7500 znakov dolge kritike, pogosto je celo obratno. V primeru spremnih besed pa smo predlagali že uveljavljen obračun po avtorski poli, torej vsaj 365 evrov bruto na avtorsko polo. Na JAK so se nemudoma odzvali na naš dopis. Našo pobudo so sprejeli, tako da bodo v prihodnosti v razpisih za sofinanciranje knjig in revij med izhodiščne honorarje uvrstili posebej tudi literarno kritiko ter spremne in uvodne študije h knjižnim izdajam.   Veseli smo, da smo skupaj z Javno agencijo naredili nov korak k izboljšanju položaja kritike in kritikov!

Kritiški simpozij Umetnost kritike 2019

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 29. september 2019 ― Šesti mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike Trubarjeva hiša literature, 4. oktober 2019   - Kritiške transformacije (v 21. stoletju) -   V (post?)post-modernem času doživlja kritika preobrazbe, ki jo tako po dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost) delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo, a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda – ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Je kritika danes povsem izenačena z mnenjem? Kako je sprememba platforme (prehod s papirja na splet) vplivala na spremembo dveh temeljnih potez kritiškega žanra (vrednotenje in argumentacijo)? Je post-ideološka kritika mit ali realnost? Je prihodnost žanra v njegovi specializaciji (tako kot se že dogaja v glasbi), kjer bi se literarni kritiki ločili na poznavalce detektivk, (znanstvene) fantastike in ljubezenskih romanov? Kritiške preobrazbe so neločljivo povezane s spremembami vloge umetnosti in literature v družbi in kot take njena neposredna posledica. Je literatura danes zreducirana na obliko zabave ali pa je to že od nekdaj bila in je zato, zaradi nekonkurenčnosti (beri: neobstoja) drugih medijev, zasedala privilegirano pozicijo? Toda zakaj bi si literatura želela tekmovati s priljubljenostjo, na primer, Netflix serij? Je v svetu deprivilegirane pozicije določenih vej umetnosti kritika obsojena na preobrazbo v PR sporočila?   Program # Predstavitve referatov : 13.30–15.30, Trubarjeva hiša literature ► Gostje: ↳ Konstantin Ames (🇩🇪): Ubogi pesnik in njegova senca ↳ Nikolai Duffy (🇬🇧): Kritiške transformacije ↳ Urška Jurman (🇸🇮): Presojanje presojanja ↳ Gaja Kos (🇸🇮): Odpiranje novih vrat namesto trkanja na znana ↳ Ana Perne (🇸🇮): Kritika pred izzivom pozornosti ↳ Martina Potisk (🇸🇮): Literarna kritika danes – o srečevanjih
Podeljeno je kritiško sito 2018

Podeljeno je kritiško sito 2018

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 20. maj 2019 ―   Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pisatelj Jernej Županič. Nagrado kritiško sito prejme za roman Mamuti (LUD Literatura), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2018.         Ostali trije nominiranci so bili še Alenka Jovanovski za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost), Kaja Teržan za pesniško zbirko Krog (Center za slovensko književnost) in Andrej Tomažin za zbirko kratke proze Anonimna tehnologija (LUD Literatura).   O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Kaja Blazinšek, Matej Bogataj, Leonora Flis, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Petra Koršič, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Goran Potočnik Černe, Diana Pungeršič, Anja Radaljac, Maja Šučur in Manja Žugman.

5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2018 ― Za nami je že peti kritiški simpozij, ki ga tradicionalno organiziramo z LUD Literatura, prijazno pa nas je 21. septembra gostila Trubarjeva hiša literature. In na katero temo smo se osredotočili letos? Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?

Zmagovalna recenzija na natečaju Mlada kritika festivala Pranger

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 21. julij 2018 ― Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Napisal Tomaž Rode Pesniška zbirka Dihaj, nova stvaritev Toneta Škrjanca, ohranja avtorjev prepoznavni slog in se ustavlja pri podobnih tematikah, kot njegova zadnja zbirka Sladke pogačice. V njej je veliko prostora za opazovanje, posedanje in doživljanje malenkosti, ki igrajo osrednjo vlogo v Škrjančevem svetu. K pristnosti in prodornosti njegove poezije veliko pripomorejo pomenska natančnost in zmožnost lahkotnega prehajanja med različnimi ravnmi jezika. Svežina zbirke Dihaj, ki ne predstavlja nikakršnega preloma v avtorjevem ustvarjanju, priča o učinkovitosti njegovih pesmi.
še novic