Novice

Društvo slovenskih literarnih kritikov : kritike in recenzije

http://www.dslk.si/index.php/novice  

Program 8. mednarodnega kritiškega simpozija Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 5. december 2021 ― 9.–10. december 2021, Društvo slovenskih pisateljev in Trubarjeva hiša literature https://umetnostkritike.com/   Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, v organizaciji Društva slovenskih literarnih kritikov ter v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature in Društvom slovenskih pisateljev, je že tradicionalno srečanje mednarodnih in slovenskih kritičark ter kritikov, ki bo v letošnjem letu med 9. in 10. decembrom osrednjo pozornost namenilo vprašanju: Kdo je kritik? Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela - predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja.   PROGRAM:   9. 12. 2021 – Društvo slovenskih pisateljev   16:00 Okrogla miza: O trendih sodobne slovenske literature in spremljajoče kritike. Sodelujejo: Anja Banko, Petra Koršič, Robert Kuret in Muanis Sinanović 18:00 Otvoritev: srečanje slovenskih literarnih kritikov in gostov simpozija   10. 12. 2021 – Trubarjeva hiša literature   Predstavitev prispevkov: 15:00 Anja Banko: Položaj slovenske kritičarke v slovenskem prostoru 15:30 Muanis Sinanović: Kdo je kritik? 16:00 Marko Pogačar: Avtor kot kritik 16.30 Petra Koršič: Pisanje kritike je etično dejanje ali moralna in estetska dolžnost kritike 17:00 Robert Kuret: Kritelatura ali kje je kritik? 17:30 Pogovor s Andreasom Unterwegerjem in Tomom Bresemannom: Kdo je kritik v nemško govorečem prostoru? 18:00 Debata: O stanju kritiškega poklica v nacionalnih okvirih in izven njih     Organizator: Društvo slovenskih literarnih kritikov Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer  Vsebinska

8. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 27. september 2021 ― 8. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2021: Kdo je kritik?   Ljubljana, 9.–11. 12. 2021  Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov    Čeprav se vprašanje zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje po tem, kdo  je kritik, zajema namreč tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot  kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med  analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem  položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela.  Predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja.  Že nekaj časa se tudi zdi, da je kritik v našem kulturnem prostoru zgolj prehodni poklic,  namenjen večinoma študentom ali posameznikom, ki čakajo na drugo in bolje plačano delo.  Kako se v tem kontekstu sploh oblikujejo kritikova merila za vrednotenje sodobnih  umetniških del? Je kritikovo delo podvrženo subjektivizmu ali pa je vključeno v širšo  družbeno refleksijo oz. vsaj samorefleksijo lastne stroke? Ali kritik nastopa zgolj kot on sam  ali kot predstavnik neke izoblikovane skupnosti? Kdaj je kritik, pravi kritik?   Mednarodni simpozij Umetnost kritike bo v letu 2021 posvečen aktivnemu premisleku in  iskanju odgovora na vprašanje Kdo je kritik?. V sklopu dveh podtem – Žanr kritike – kritika  žanra in Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih (v povezavi s predsedovanjem EU  in predstavitve na Frankfurtu 2022) – bodo mednarodni udeleženci simpozija v prispevkih in  diskusijah poskušali poiskati odgovore na pereče vprašanje kulturnega novinarstva, poklicnega in priložnostnega kritištva ter raziskovali možnost revijalnih in kritiških objav refleksije  slovenske književnosti v tujih jezikih in vlogo kritike prevode literature v posamezni državi.    POZIV: Slovenske kritičarke in kritike prijazno vabimo k prijavi na mednarodni

7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2020 ― mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020:  Kaj je kritika? Ljubljana, 3. 12. – 4. 12. 2020 Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov   V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike? Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske knjiž

Minimalni honorar za kritiko v subvencioniranih publikacijah

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 4. november 2019 ― Na Javno agencijo za knjigo smo v začetku jeseni usmerili prošnjo o razmisleku o minimalnem honorarju za kritiške objave v publikacijah, ki jih subvencionira tudi JAK. Po zgledu minimalnih honorarjev na avtorsko polo v primeru avtorjev in prevajalcev smo predlagali, da bi minimalni honorar znašal 150 evrov bruto na kritiko, in sicer ne glede na njeno dolžino; priprave za pisanje 3000 znakov dolge kritike niso nič manjše kot v primeru 7500 znakov dolge kritike, pogosto je celo obratno. V primeru spremnih besed pa smo predlagali že uveljavljen obračun po avtorski poli, torej vsaj 365 evrov bruto na avtorsko polo. Na JAK so se nemudoma odzvali na naš dopis. Našo pobudo so sprejeli, tako da bodo v prihodnosti v razpisih za sofinanciranje knjig in revij med izhodiščne honorarje uvrstili posebej tudi literarno kritiko ter spremne in uvodne študije h knjižnim izdajam.   Veseli smo, da smo skupaj z Javno agencijo naredili nov korak k izboljšanju položaja kritike in kritikov!

Kritiški simpozij Umetnost kritike 2019

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 29. september 2019 ― Šesti mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike Trubarjeva hiša literature, 4. oktober 2019   - Kritiške transformacije (v 21. stoletju) -   V (post?)post-modernem času doživlja kritika preobrazbe, ki jo tako po dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost) delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo, a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda – ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Je kritika danes povsem izenačena z mnenjem? Kako je sprememba platforme (prehod s papirja na splet) vplivala na spremembo dveh temeljnih potez kritiškega žanra (vrednotenje in argumentacijo)? Je post-ideološka kritika mit ali realnost? Je prihodnost žanra v njegovi specializaciji (tako kot se že dogaja v glasbi), kjer bi se literarni kritiki ločili na poznavalce detektivk, (znanstvene) fantastike in ljubezenskih romanov? Kritiške preobrazbe so neločljivo povezane s spremembami vloge umetnosti in literature v družbi in kot take njena neposredna posledica. Je literatura danes zreducirana na obliko zabave ali pa je to že od nekdaj bila in je zato, zaradi nekonkurenčnosti (beri: neobstoja) drugih medijev, zasedala privilegirano pozicijo? Toda zakaj bi si literatura želela tekmovati s priljubljenostjo, na primer, Netflix serij? Je v svetu deprivilegirane pozicije določenih vej umetnosti kritika obsojena na preobrazbo v PR sporočila?   Program # Predstavitve referatov : 13.30–15.30, Trubarjeva hiša literature ► Gostje: ↳ Konstantin Ames (🇩🇪): Ubogi pesnik in njegova senca ↳ Nikolai Duffy (🇬🇧): Kritiške transformacije ↳ Urška Jurman (🇸🇮): Presojanje presojanja ↳ Gaja Kos (🇸🇮): Odpiranje novih vrat namesto trkanja na znana ↳ Ana Perne (🇸🇮): Kritika pred izzivom pozornosti ↳ Martina Potisk (🇸🇮): Literarna kritika danes – o srečevanjih
Podeljeno je kritiško sito 2018

Podeljeno je kritiško sito 2018

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 20. maj 2019 ―   Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pisatelj Jernej Županič. Nagrado kritiško sito prejme za roman Mamuti (LUD Literatura), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2018.         Ostali trije nominiranci so bili še Alenka Jovanovski za pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost), Kaja Teržan za pesniško zbirko Krog (Center za slovensko književnost) in Andrej Tomažin za zbirko kratke proze Anonimna tehnologija (LUD Literatura).   O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Kaja Blazinšek, Matej Bogataj, Leonora Flis, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Petra Koršič, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Goran Potočnik Černe, Diana Pungeršič, Anja Radaljac, Maja Šučur in Manja Žugman.

5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2018 ― Za nami je že peti kritiški simpozij, ki ga tradicionalno organiziramo z LUD Literatura, prijazno pa nas je 21. septembra gostila Trubarjeva hiša literature. In na katero temo smo se osredotočili letos? Delo kritičarke oziroma kritika je v zadnjih letih doživelo kar nekaj sprememb, a stalnica nemara ostaja predvsem ena – naloga kritike je refleksija umetnosti v družbi.Kritiški prostor se je v revijalnih, časopisnih in televizijskih medijih skrčil, zato pa je vidno narasel na spletu, kjer ostaja vloga kritike v poplavi kulturne in umetniške produkcije toliko bolj relevantna. Če sklepamo po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, video kritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, se zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritika v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiv. So se vloge, naloge in vidnost kritike spremenile zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi?

Zmagovalna recenzija na natečaju Mlada kritika festivala Pranger

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 21. julij 2018 ― Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Napisal Tomaž Rode Pesniška zbirka Dihaj, nova stvaritev Toneta Škrjanca, ohranja avtorjev prepoznavni slog in se ustavlja pri podobnih tematikah, kot njegova zadnja zbirka Sladke pogačice. V njej je veliko prostora za opazovanje, posedanje in doživljanje malenkosti, ki igrajo osrednjo vlogo v Škrjančevem svetu. K pristnosti in prodornosti njegove poezije veliko pripomorejo pomenska natančnost in zmožnost lahkotnega prehajanja med različnimi ravnmi jezika. Svežina zbirke Dihaj, ki ne predstavlja nikakršnega preloma v avtorjevem ustvarjanju, priča o učinkovitosti njegovih pesmi.

Kritiško sito za leto 2018 je prejel Milan Jesih za zbirko Maršal

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. april 2018 ― Društvo slovenskih literarnih kritikov je podelilo kritiško sito, literarno nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta. Na mrežici kritiškega sita je po silovitem kritiškem pretresanju ostal le pesnik Milan Jesih. Nagrado kritiško sito prejme za zbirko Maršal (Beletrina), ki je po mnenju slovenskih literarnih kritikov najboljša knjiga leta 2017. Ostala dva nominiranca sta bila še Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc)  in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga). O nagrajencu je letos odločal kritiški forum v sestavi: Tina Bilban, Matej Bogataj, Goran Dekleva, Leonora Flis, Ignacija J. Fridl, Ana Geršak, Jelka Kernev Štrajn, Aljaž Koprivnikar, Aljaž Krivec, Barbara Leban, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Goran Potočnik Černe in Jernej Županič.  

Podelitev nagrade kritiško sito

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. april 2018 ― Spoštovani, vabimo vas na podelitev nagrade kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru slovenskih literarnih kritikov. Društvo slovenskih literarnih kritikov bo letos sedmič podelilo nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2017. Slovesna razglasitev nagrade bo v četrtek, 19. 4. 2018, ob 16. uri v sklopu Slovenskih dnevov knjige. Ti letos gostujejo v atriju Pošte na Čopovi ulici v Ljubljani. Pred razglasitvijo bo potekal tudi pogovor z letošnjimi nominiranci, povezovala ga bo članica DSLK, literarna kritičarka Veronika Šoster. Kritiški forum je letos izbral tri finaliste, ki se bodo potegovali za nagrado. To so Kristina Hočevar z zbirko pesmi Naval (Škuc), Milan Jesih s pesniško zbirko Maršal (Beletrina) in Miklavž Komelj s pesniško zbirko Liebestod (Goga).

Drugo javno pismo časniku Delo

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 5. april 2018 ― Društvo slovenskih literarnih kritikovTomšičeva 121000 LjubljanaDelo d.o.o.Dunajska 51000 LjubljanaSpoštovani,v Društvu slovenskih literarnih kritikov smo presenečeni nad odzivom vašega časnika na naše javno pismo o ukinitvi sodelovanja z zunanjimi kritiškimi sodelavci. Odziv Dela kaže na nerazumevanje stanovskih društev, medijev in kritike kot take. Na Delu med drugim predlagate, da bi še naprej zagotavljali prostor za kritiko, DSLK pa naj bi zagotovilo kritike, kar drugače pomeni, da bi moralo društvo zagotoviti honorarje za kritike. Analiza problematičnosti tega predloga bi verjetno obsegala več strani. A v odgovor se lahko retorično vprašamo: ali je potem Delo pripravljeno stanovskim društvom odstopiti del zaslužkov, ki jih dobivajo iz naslova prodaje časnika?Da se ne bi preveč vrteli okoli nesmiselnih predlogov, nameravamo v DSLK še naprej ščititi temelj moderne družbe, to je kritičnost in kritiko kot eno osrednjih manifestacij tega načela. Časnik Delo ponovno pozivamo, da s tem mesecem znova vzpostavi sodelovanje z vsemi zunanjimi sodelavci, kot pred spornim obvestilom o prekinitvi sodelovanja. Prav tako pozivamo upravo, da ob tem zviša honorarje, ki so bili v zadnjem obdobju sramotno nizki.

Javno pismo glede obravnave dela Evangelij za pitbule

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 10. marec 2018 ― V Društvu slovenskih literarnih kritikov z zaskrbljenostjo opazujemo medijsko obravnavo romana Evangelij za pitbule. Obravnava je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker sovpada z izrazitim krčenjem prostora literarne kritike in daje jasen signal o vrednostnem mestu kulture v slovenskem medijskem prostoru. Roman Evangelij za pitbule Jiřija Bezlaja je izšel v letu 2016 v zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo ureja Nela Malečkar. Po izidu je knjiga vzbudila precej širok odziv slovenskih literarnih kritikov: Žige Rusa na portalu Bližji knjigi, ki ga upravlja Javna agencija za knjigo, dr. Gaje Kos v reviji Literatura, Lucije Stepančič v reviji Sodobnost, dr. Bernarda Nežmaha v Mladini, Tine Vrščaj v Delu, Alenke Zor Simoniti v televizijski oddaji Pisave. Gaja Kos in Žiga Rus v svojih kritikah natančneje razčlenjujeta možno uvrstitev romana med mladinska dela; medtem ko ga Gaja Kos bere kot »(tudi) mladinski roman«, ga Žiga Rus opiše kot razpetega med »književnostjo za mlade in književnostjo za odrasle«, Tina Vrščaj pa ga že izhodiščno označi kot mladinski roman. Vseh šest literarnih kritikov vrednoti Bezlajev prvenec kot kvalitetno literarno delo. »Odličen prvenec mladega romanopisca,« zaključi svojo kritiko Nežmah. Kolikor vemo, druge literarne kritike romana do danes niso bile objavljene. Evangelij za pitbule je na Slovenskem knjižnem sejmu prejel priznanje zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo. Nagrado podeljuje Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, o nagrajencih pa odloča strokovni odbor, sestavljen iz trinajstih uveljavljenih strokovnjakov s področja vrednotenja mladinske književnosti: dr. Tina Bilban, mag. Tilka Jamnik, Katja Kemperle, dr. Gaja Kos, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar Črnič, Tone Obadič, Manca Perko, Kristina Picco, Petra Potočnik, Zarika Snoj Verbovšek, Katja Stergar in Vojko Zadravec.

Javno pismo časniku Delo

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 10. marec 2018 ― Društvo slovenskih literarnih kritikovTomšičeva 121000 LjubljanaDelo d.o.o.Dunajska 51000 LjubljanaSpoštovani,v Društvu slovenskih literarnih kritikov z zaskrbljenostjo opazujemo nedavne dogodke, povezane s krčenjem, nemara celo ukinjanjem medijskega prostora za kritiko v časniku Delo. Zunanji sodelavci so nedavno prejeli obvestilo, da se sodelovanje z njimi prekinja vsaj do marca 2018, po tem datumu pa prav tako ni jasno, ali jih bo časnik za pisanje književnih kritik še angažiral. Zaskrbljujoče je dvoje, prvič, da se kritiko internalizira kot zgolj notranjo zadevo časnika, s čimer se zgubljajo strokovnost, heterogenost, pluralnost, posledično pa tudi objektivnost kritiških zapisov. Druga, hujša in upravičeno prisotna skrb pa je, da je trenutno negotovo stanje zgolj uvod v ukinitev priloge Književni listi, ki ima več desetletno tradicijo in predstavlja v našem medijskem prostoru enega bolj prepoznavnih prostorov za kritiško refleksijo.
še novic